V Idriji imamo samo en osrednji mestni park — Mejco, ki je na podlagi občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Idrija iz leta 2011 namenjena športnim dejavnostim in sprostitvi.
Na občini so sedaj v teku zaključne aktivnosti za sprejem sklepa župana, s katerim se bo tudi začel postopek izdelave prostorskega akta OPPN Mejca.
Na župana smo naslovili pobudo za širše vključevanje krajanov, saj si želimo soglasja krajanov pri sprejemu končne rešitve za Mejco. Našo vlogo vidimo pri odpiranju vprašanj in v razpravi.
STANJE IN NAČRTI
Pozdravljamo odločitev Občine Idrija, da bo po 13 letih od sprejetja OPN pristopila k načrtovanju izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN Mejca, ki naj bi po prvotno slišanih idejah s strani župana in občinske uprave celovito reševal predvsem prostorsko umeščanje gospodarske javne infrastrukture s predvidenim gostinsko – družabnim objektom, novo ureditvijo zelenih površin ter urbane opreme z upoštevanjem obstoječega stanja – pozidanosti območja. Celotno območje bi tako v prihodnje omogočalo tudi kvalitetnejšo izvedbo različnih javnih prireditev. Sam idejni predlog je na mestu, želimo pa v tem procesu tvorno sodelovati in odpirati vprašanja, ki bodo v pomoč tako prostorskemu načrtovalcu pri njegovemu delu, kot tudi krajanom pri razumevanju in vzpodbudi za sodelovanje.
Kako gledamo na Mejco? Za dejansko celovito urejanje idealne Mejce, smo prvi vlak žal zamudili, saj so se v preteklosti posamezni deli celotnega območja urejali brez ustreznega širšega javnega soglasja. Tudi od leta 2011 naprej se je Mejco urejalo zgolj po navdihu in stihijsko in ne z upoštevanjem OPNja, ki je za območje Mejce predvidel izdelavo OPPNja. V zadnjih letih smo tako v samo območje parka dodatno že umestili tudi trajnejše objekte, npr. “pumptrack” poligon, v kateri del območja pa sedaj ne bi bilo smiselno ponovno posegati že zaradi velikosti finančnega vložka. Tovrstna umestitev bi takrat ne glede na izražene potrebe ciljne skupine morala “strokovno počakati” in biti sestavni del skupnih predlogov za ureditev Mejce in ne zgolj enostranska odločitev Občine Idrija. Razlogi takšnega obvodnega pristopa tičijo tudi v 186. členu OPN, v katerem za Mejco ni bilo zapisanih ustreznih omejitev, ki bi prostor “zapečatilo” in župane v teh 13 letih “prisililo” v strokovni pristop in čimprejšnje urejanje s sprejemom OPPN Mejce.
Iskanje kvalitetne rešitve za Mejco bo tako neobhodno trčilo tudi ob pretekle prakse načrtovanja, saj bi kakršnekoli širše ideje za “celovitejše” posege v obstoječe stanje za sabo potegnile še dodatna usklajevanja, odkupe, iskanje nadomestnih rešitev, višje stroške in mrtvi kapital za že izvedene objekte. Predlogi za ureditev se bodo zato verjetno iskali predvsem znotraj že obstoječega prostorskega stanja, dejansko že opredeljenih potreb in investicijskih zmožnostih, če bo občina želela sprejeti načrt v doglednem času tudi uresničiti. Seznam vseh potreb, variantne rešitve, zahtevnost in kvaliteta same rešitve ter finančna vrednost vseh investicij je seveda del javnega interesa in legitimno izhodišče, saj lahko dober načrt ponudi tudi fazno urejanje parka in postopno financiranje. Z vsemi tovrstnimi vprašanji se bo načrtovalec soočil prav zaradi dodatnega interesa po urbanizaciji prostora v povezavi z rešitvami za drugačno zasnovo zelenih površin, urbane opreme in obstoječih premičnih objektov kot so otroška igrala, fitness na prostem, WC, itd.
PREVERBA RAZLIČNOSTI INTERESOV
Interes komu in katerim dejavnostim naj bo Mejca primarno namenjena, bo predmet javnega dogovarjanja. Mejca mora tudi v prihodnje ostati širše uporabna za različne ciljne skupine, ki pa imajo verjetno zelo različen pogled na stopnjo urbanizacije parka. Premislek, ki si ga želimo s strani vseh udeležencev, je predvsem o sami vrednoti odprtega prostora v primerjavi s stopnjo izrabe prostora, saj Mejca ni prav velika. Povečana urbanizacija in pogostejša uporaba prostora bi s sabo prinesla tudi dodatne zahteve za omejevanje negativnih okoljskih in družbenih posledic. Meja, kaj se še smatra kot park in javna dobrina. bo morala biti določena predvsem z jasnim konceptom uporabnosti celotnega prostora. Ožanje te dostopnosti za posamezne ciljne skupine je tveganje, ki ga želimo razumeti in bo zahtevalo podajanje strokovnih odgovorov. Predlagali bomo, da se oblikuje nabor vseh potreb krajanov in oceni katere potrebe bi lahko bile z urbanizacijo parka na udaru in hitreje izrinjene, če bi jih bilo v praksi potem težje ali skorajda nemogoče izvajati.
Sam koncept ureditve bo tako moral te interese v fazi načrtovanja preveriti, da bo mogoče kasneje sprejeti tudi ustrezne omejitve proti prekomernemu koriščenju prostora v primerjavi z eno od osnovnih idej parka, to je sprostitev v čim bolj naravnem okolju.
Slovenian