Zgodovina

MANDATI SKOZI ZGODOVINO

Mandat: 2018 – 2022

Predsednik: Erik Logar

Člani: Cirila Hladnik, Andrej Lazar, Tatjana Majnik, Damjan Lampe, Iztok Koler, Žiga Lakner

Mandat: 2014 – 2018

Predsednica: Melita Gantar

Člani: Jože Močnik, Erik Logar, Slavko Moravec, Blaž Pavšič, Ivana Frančiška Leskovec, Cirila Hladnik

Mandat 2010 – 2014

Predsednik: Tomaž Vencelj

Člani: Jože Močnik, Slavko Moravec, Marjan Brus, Ivana Frančiška Leskovec, Monika Rijavec in Erik Logar 

Mandat: 2006 – 2010 

Predsednica: Majda Troha

Člani: Tomaž Vencelj, Ferdinand Rupnik, Marijan Berčič, Jože Močnik, Ladislava Bizjak, Viljem Makuc

Mandat: 2002 – 2006 

Predsednik: Nande Rupnik

Člani: Franci Jereb, Vojko Božič, Marijan Beričič, Silvij Jereb, Božidar Kos, Miran Podobnik

Mandat: 1998 – 2002 

Predsednik: Marijan Beričič

Člani: Vojko Božič, Božidar Kos, Franci Jereb, Miran Menard, Miran Podobnik, Miloš Šturm

Mandat: 10.11.1996 – 1998

Predsednik: dr. Jože Čar

Člani: Marijan Beričič, Ferdinand Rupnik, Cveto Koder, Vojko Božič, Maro Brus, Miran Podobnik

Mandat: 1994 – 1996 

Ni podatka. Obvestilo Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Idrija, 22.12.2023

Krajevna skupnost Idrija od 1964 naprej

Na podlagi ustave SFRJ leta 1963 so bile namesto krajevnih odborov na podeželju in stanovanjskih skupnosti v mestih ustanovljene krajevne skupnosti kot samostojne in samoupravne organizacije s pravno in poslovno samostojnostjo. Po ustavi iz leta 1974 je bila krajevna skupnost opredeljena kot temeljna samoupravna skupnost, v kateri delovni ljudje in občani v kraju ali soseski, kjer prebivajo, uresničujejo svoje interese glede pogojev za svoje življenje, delo in razvoj. Na redni seji sveta Stanovanjske skupnosti Idrija, 5. 2. 1964, je tajnik Občinske skupščine Idrija začel pogovore o sprejemu statuta Krajevne skupnosti Idrija, ki je bil sprejet že na isti seji. Krajevna skupnost Mesto Idrija je začela z delovanjem 20. 3. 1964. Organa krajevne skupnosti sta bila svet in izvršni odbor. Svet je štel 21 članov izvoljenih neposredno na volitvah, izvršni odbor krajevne skupnosti pa je štel pet članov, od tega sta bila dva še člana sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je sprejemal statute in pravilnike, predračune, določal cene v zavodih in komuniciral z občinskim svetom (npr. je dajal pobude za uvedbo samoprispevka, za prostovoljno delo …), izvršni odbor pa je delo nadzoroval, dajal iniciativo za prostovoljno delo, ustanovitev skladov…, ki jih je nato svet sprejemal. Tajništvo krajevne skupnosti, ki je imelo profesionalno zaposlene delavce, je opravljalo izvršilno nalogo in izvajanje strokovnega dela v zavodih. Kolektiv tajništva pa je imel tudi določene pravice pri delitvi osebnega dohodka. Celotno delovanje krajevne skupnosti pa je nadzoroval nadzorni odbor. Po statutu so morali vsako leto sklicati zbore volivcev. Krajevna skupnost Mesto Idrija je skrbela za napredek lokalne skupnosti in objektov ter prostorsko ureditev kraja. Vodila je številne projekte, ki so izboljšali podobo mesta in izboljšala kvaliteto življenja v kraju. Krajevna skupnost Mesto Idrija je status samostojne pravne osebe izgubila 31. 3. 2014 (Ur. l. RS 107/2013) in od takrat deluje v okviru Občine Idrija. Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti so zagotovili sredstva v proračunu občine Idrija. Za krajevno skupnost Mesto Idrija so odprli znotraj proračuna občine več proračunskih postavk. Vrednost proračunskih postavk za krajevno skupnost pa določi občinski svet na predlog župana za vsako proračunsko leto posebej. Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina pridobiva sredstva tudi iz prostovoljnih prispevkov prebivalcev Idrija, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je zato občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, potrebne za delovanje krajevne skupnosti zagotavlja in z njimi upravlja občina. Krajevna skupnost Mesto Idrija lahko preko sveta krajevne skupnosti ali njegovega predsednika zastopa občino v okviru nalog krajevne skupnosti in v okviru s proračunom določenih sredstev izvaja planirane naloge.
(Mira Hodnik, ZAL Enota v Idriji)

Vir: Virtualna arhivska čitalnica.

Nastanek in razvoj lokalne samouprave — Občine oz. komune pred letom 1994

Pred letom 1994 veljavne občine so z manjšimi spremembami obstajale kar tri desetletja. Izoblikovane so bile med obširno upravno reformo, ki se je začela že leta 1955 – takrat je bilo v Sloveniji 384 občin – in se je delno zaključila leta 1964. Namesto številnih majhnih občin so bile tedaj ustanovljene večje občine, imenovane komune, ki so prevzele vrsto državnih nalog in plansko vodenje gospodarstva na svojem ozemlju. Občina je bila že tedaj samoupravna lokalna skupnost, vendar hkrati del države. Njena uprava je bila del državne uprave. Območje občin je bilo takrat sestavljeno iz območij katastrskih občin. Število teh občin se je v šestdesetih letih ustalilo pri 62.