Urejanje prostora kot prostorsko načrtovanje je del izvrševanja izvirne občinske pristojnosti. Skladno z odlokom o krajevnih skupnostih pa je predvideno in zaželjeno, da v teh postopkih sodelujejo tudi Krajevne skupnosti s:
– podajanjem mnenj k rabi prostora v krajevni skupnosti;
– podajanjem predlogov ukrepov pristojnim občinskim organom na vseh področjih iz izvirne pristojnosti občine, ki se nanašajo na posamezno krajevno skupnost.
V primeru izvedbenega akta OPPN gre za natančnejši prikaz uporabe prostora kot je to v OPN, zato mora prostorski načrtovalec vse rešitve vnaprej predvideti in jih grafično prikazati že v sami fazi načrtovanja. To velja za vse zemljiške parcele, ki so v območju urejanja in ne samo za dotične parcele.
Članice in člani KS Mesto Idrija smo v sodelovanju s člani Liste Odgovorni za Občino Idrija in zunanjim prostorskim načrtovalcem preverili kakovost grafičnih prikazov, usklajenost rešitev s tekstualnim zapisom odloka in tudi spoštovanje zahtev prostorske zakonodaje.
Naj poudarimo, da je pripomb kar nekaj. Pri nekaterih pripombah bi pričakovali, da bi morala biti v fazi načrtovanja težava zaznana in predlagana ustezna rešitev, pa žal ni bila. Izpostavljamo prikaz nove parcelacije, ki je glede na obstoječe zatečeno parcelno stanje stanovanjskih blokov Rožna 1, 3, 5, 7, 7A neustrezen in glede na predlagane rešitve pomanjkljiv. Ob zapisu vseh pripomb ugotavljamo, da bi sama kvaliteta razgrnjenih prostorskih dokumentov morala biti na višjem nivoju, saj s tem omogočimo, da so prebivalci v celoti seznanjeni z rešitvami in da je jasno razvidno kako bodo načrtovane rešitve vplivale na celoten prostor. Vsled omenjenega pričakujemo, da bo končni predlog Odloka, ki bo pripravljen za sprejem na občinskem svetu izboljšan in s tem tudi bolje razumljiv in pregleden za uporabnike.
Na župana pa apeliramo, da tako KS, kot seveda tudi krajani in vsi občani pričakujemo, da se do prostorskih aktov pristopa bolj strokovno in odgovorno že v fazi sprejema sklepa župana o pripravi in dopolnitvi Odloka, v fazi izbora projektnega načrtovalca, v fazi sprejemanja investicijskih namer, v fazah sodelovanja s krajani in nenazadnje, da se nameni še posebno pozornost v fazi pregleda pripravljene dokumentacije s strani strokovnih občinskih služb pred samo javno razgrnitvijo Odloka.
Vključevanje Krajevnih skupnosti se nam zdi pomembno, saj je KS zastopnica krajanov. Najboljša rešitev bi bila sodelovanje že v začetnih fazah postopka načrtovanja prostorskega akta, da se lahko seznanimo, ne samo z možnimi idejami in predlaganimi rešitvami ampak tudi z vsemi interesi v prostoru. Takšna so tudi strokovna priporočila, da se na koncu lahko pričakuje boljša kakovost odloka, večja preglednost postopka in skupna odgovornost za predlagano rešitev.
Slovenian