Povzetki: OKROGLA MIZA: Turizem – DA ali NE?

FILMSKO GLEDALIŠČE IDRIJA 29. 5. 2023 OB 18. URI

Gostje večera:

·      dr. IGOR JURINČIČ, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije, Univerze na Primorskem in nekdanji predstojnik Katedre za trajnostni razvoj destinacij

·     VILJAM KVALIČ, direktor javnega zavoda Dolina Soče

·     DEJAN ISKRA, vodja Regionalne destinacijske organizacije Postojnska jama – Zeleni Kras

·     VALERIJA BOŽIČ, direktorica Zavoda za turizem Idrija

·     JOŽICA LAZAR, direktorica Idrijsko-cerkljanske razvojne agencije

·     LARA LAPAJNE GOLOB iz Hiše zelišč, Krnice, članica sveta Zavoda za turizem

·     TOMAŽ VENCELJ, župan občine Idrija

Spoštovane občanke in spoštovani občani!

V ponedeljek ste nas v Filmskem gledališču počastili s številčnim obiskom, s čimer ste nam sporočili, da vas turizem zanima. Še bolj pa ste nas počastili z reševanjem ankete, ki smo jo teden dni pred dogodkom objavili na spletu, saj smo prejeli kar 527 odgovorov.

Vam, spoštovani občani, smo zato na dogodku dali prvo mesto in najprej predstavili vaša mnenja, ki ste jih podali v anketi.

V 94% ste turizmu rekli DA, 70% vas vidi v turizmu vir dodatnega zaslužka, 83%, da je občina dovolj privlačna za razvoj turizma in 71% da imamo zaradi razvoja turizma lahko koristi tudi prebivalci. Prireditev se udeležujete v zelo visokem odstotku (96%), želite pa si jih še več. Negativnih vplivov turizma ne občutite, kar ste pojasnili z dejstvom, da nimamo masovnega turizma. Izrazili pa ste nezadovoljstvo nad urejenostjo in čistočo občine ter vključenostjo pri načrtovanju razvoja turizma. Kar 90% vas meni, da je gostinska ponudba v občini številčno nezadostna; najbolj vas moti obratovalni čas ponudnikov in samo v 11% ste kvaliteto in izbiro hrane ocenili za odlično.

V nadaljevanju smo skupaj z gosti pokomentirali tri sklope: infrastrukturo, težave gostinskih in nastanitvenih ponudnikov ter pomen povezovanja in sodelovanja ter podpore med ključnimi deležniki.

Pri infrastrukturi smo izpostavili slabe ceste in internetno povezavo na podeželju, pomanjkljivo urejenost in čistočo krajev, dotrajane objekte ter ograje in manko označevalnih, usmerjevalnih ter informacijskih tabel. Dr. Jurinčič se je strinjal, da je nujno najprej urediti potrebno infrastrukturo, nato pa pripraviti zaključene produkte, ki bodo obiskovalce zadržali pri nas dalj časa. Naši rezultati ankete ga niso presenetili, preseneča pa ga počasnejša rast turističnega prometa. Medtem, ko drugod beležijo 2x povečanje, beležimo pri nas le 50% rast.

Valerija Božič je pojasnila stanje Krajinskega parka, ki je po dolgih treh desetletjih pred 2 leti končno dobil upravljavski načrt. Poudarila je, da v dveh letih ni bilo mogoče postoriti vsega, kar je na tem območju potrebno. Območje nudi velik potencial, ki pa ga bodo z dolgoročnimi načrti in s pomočjo evropskih sredstev skušali čim bolj izkoristiti.

Lara Lapajne Golob je izpostavila še problematiko dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za vzpostavitev začasne nastanitvene ponudbe v obliki šotorišč, postajališč, glampinga. Na tem področju je izpostavila pomen konstruktivne podpore občinske uprave, pa tudi občinskega sveta. Po njenem mnenju, bi moral občinski prostorski načrt, skladno s strategijo razvoja turizma v občini, jasno določati, katera območja bodo namenjena razvoju turistične panoge.

Pomemben deležnik pri infrastrukturnih projektih je Idrijsko – cerkljanska razvojna agencija, zato nam je Jožica Lazar pojasnila njihovo delovanje in vlogo. Na lokalni ravni iščejo projekte za izgradnjo manjše infrastrukture (npr. Feldban, Šturmajce), ki jih speljejo s partnerjem, npr. z občino, saj mora ta poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja, soglasja, služnosti.

Župana smo nato povprašali po sredstvih, ki jih je občinski svet potrdil skladno z načrtom upravljanja, vendar v proračunu niso zavedeni na proračunski postavki Zavoda za turizem. Izvedeli smo, da na zavodu nimajo ljudi, ki bi se lahko ukvarjali z zahtevnimi investicijami, zato so sredstva rezervirana drugje.

Dejan Iskra nas je opozoril, da je potrebno pri iskanju infrastrukturnih projektov v naprej vedeti, kakšnemu namenu bo ta infrastruktura služila, kdo bo njen uporabnik, kdo upravljalec, ali bo lahko ta infrastruktura uporabljena tudi v turističnih produktih, da ne bo v breme občinskemu proračunu na postavki vzdrževanja, ampak da bo ustvarjala prihodke. Po njegovih besedah mora biti projekt zanimiv za široko ciljno skupino in kot primer dobre prakse navedel projekt VIA DINARIKA, ki povezuje Slovenijo in države bivše Juge vse do Albanije.

Ob zaključku prvega sklopa je Viljam Kvalič na primeru Tolminskih korit pojasnil, da so tam s pomočjo posojila uredili parkirišča in da danes s pobranimi parkirninami pokrivajo vse stroške upravljanja. Prvi sklop je nato sklenil s stavkom: »V turizmu je ključno povezovanje z drugimi občinami, ena občina težko zagotavlja potrebna finančna sredstva.«

V nadaljevanju smo razstrli izzive in težave ponudnikov gostinskih in nastanitvenih storitev. Prav vsi gostje so delili mnenje naših anketirancev o pomanjkanju gostinske ponudbe in po besedah Viljama Kvaliča si težavo delimo s Posočjem. Dr. Jurinčič se je strinjal z izjavo Valerije Božič, da je 250 ležišč za status turistične destinacije absolutno premalo. Pri trženju turističnih aranžmajev, pa se Zavod za turizem srečuje še s pomanjkanjem stalnosti ponudbe, saj prevladujejo ponudniki, katerim turizem ne predstavlja glavnega vira dohodka. Jožica Lazar izvor težav vidi v kroničnem pomanjkanju kadra in ker ponudniki vso energijo vložijo v osnovno storitev (kuhanje, strežbo, čiščenje), jim zmanjka energije za inovativnost, širjenje znanja, razširitev dejavnosti.

Lara Lapajne Golob je nato ponovno izpostavila izziv tistih, ki želijo razširiti svojo ponudbo, pa naletijo na tudi po 8 let trajajoče birokratske ovire. Iz naštetega smo razbrali, da nam ponudniki kričijo na pomoč, zato smo Dejana Iskro povprašali po idejah in predlogih, kako problem s pomanjkanjem in kvaliteto ponudbe rešujejo v njihovi organizaciji Zeleni Kras. Strinja se z Laro Lapajne Golob, da mora najprej občina prepoznati to panogo za pomembno, nato pa morajo svoje delo opraviti ključni deležniki. Njihova organizacija je v začetkih delovanja opravila analizo stanja na terenu, obiskali so vsakega ponudnika v 6 občinah in na ta način zbrali njihove potrebe, želje in pričakovanja. Ustanovili so neformalni programski svet, sestavljen iz predstavnikov turističnega gospodarstva v regiji (sobodajalci, gostinci, turistični vodniki, turistične agencije in predstavniki turizma posamezne občine), ki na srečanjih podajo svoje predloge, določijo aktivnosti, te pa nato agencija uvrsti v svoj program dela. Kot konkreten primer je navedel delavnice za dvig kulinarike na višji nivo, na katerih se gostinski ponudniki učijo od znanih kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine.

Viljam Kvalič je z besedami: «Brez gostinstva ni turizma!« apeliral tako na občino kot državo, da brez finančnih vzpodbud, davčnih oprostitev ne bo šlo. Župan je podano problematiko prepoznal kot resno in obljubil, da se bodo pri jesenskem razpisu na nivoju države prijavili tudi v naši občini in na ta način zagotovili prepotrebno finančno vzpodbudo našim ponudnikom. Drugi sklop je sklenil dr. Jurinčič z besedami, da mora občina nujno prisluhniti mladim, ki se na podeželju želijo ukvarjati s turizmom, saj je po njegovih izkušnjah največji potencial prav v razvoju podeželja in največje zaslužke beležijo tako v tujini kot pri nas prav na turističnih kmetijah.

V točki povezovanja in sodelovanja smo najprej dr. Jurinčiča povprašali o morebitni preveliki razdrobljenosti naših organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom, ki pa nam je zatrdil, da vsaka institucija deluje na svojem področju. ICRA deluje na regionalnem in lokalnem nivoju, njihova naloga je iskanje sredstev za npr. infrastrukturo, ko to dobimo, potrebujemo Zavod za turizem, da bo s to infrastrukturo upravljal. Naloga občine je nato zagotoviti Zavodu za turizem sredstva za ustrezno upravljanje, Zavod za turizem pa mora poskrbeti, da stvar kot turistični produkt zaživi. Delovati morajo torej z roko v roki in se povezovati tudi navzven. Valerija Božič in Jožica Lazar sta nato izpostavili njihov primer dobrega povezovanja in sodelovanja v projektu Idrija izbrano, kjer jim je uspelo povezati 41 lokalnih proizvajalcev in ponudnikov. Družno sta se strinjali, da je potrebno iskati skupne točke in se povezovati. Valerija Božič pa je dodatno izpostavila še, da želijo ponudnike vzpodbuditi k inovativnosti tako, da promovirajo in izpostavljajo primere dobrih praks, ki delujejo. Lara Lapajne Golob je dodala, da mora res vsak prispevati svoj delež, da je težko na trgu nastopati sam in v imenu ponudnikov dodala, da pogrešajo promocijo po vseh kanalih, da si želijo enakomernega vključevanja, predvsem pa si želijo, da bi bile njihove potrebe slišane. Dejan Iskra je ponovno izhajal iz njihovih izkušenj in povedal, je potrebno najprej poznati vse ponudnike, pa tudi vse podporne storitve (npr. čistilne servise), njihove težave, šele nato se lahko pristopi k problemu z ustreznimi rešitvami. Eno izmed rešitev vidi v podpori mladih, katerim je potrebno dati mesto, saj prinesejo nove ideje in predstavil projekt občine Postojna Biznis PIP, v sklopu katerega nudijo mladim mentoriranje in zmagovalcu podelijo nagrado za najbolj perspektivno turistično idejo.

Župana smo nato povprašali, kako lahko prispeva k tesnejšemu in boljšemu sodelovanju med zavodi, da bi le-ti tesno sodelovali že od snovanja projektov dalje, saj smo v procesu priprav na dogodek prejeli indice, da povezovanje vendarle ne poteka tako kot bi moralo. Župan teh težav ne prepozna in sodelovanje ocenjuje za odlično.

Viljam Kvalič je bil ob koncu povprašan še o težavah z občinskim svetom v Bovcu in nam pojasnil, da vidi glavno težavo v razumevanju, kaj turizem sploh je. Ravno zaradi različnega razumevanja te panoge, pride do velikih razhajanj na občinskih svetih, ki delo direktorjem zavodov otežujejo, če že ne onemogočajo. Od občinskega sveta se pričakuje, da, ko enkrat za zaupan mandat potrdi strategijo in načrt dela, dovoli strokovni službi, da opravi svoje delo.

V zadnjem delu dogodka smo dali besedo tudi obiskovalcem in prejeli nekaj mnenj in težav, ki so sovpadale z dogodkom. Na podana vprašanja sta odgovorila Valerija Božič in župan, ki se je z večino težav strinjal in zaključil, da velik izziv in ovira v dolgotrajnih postopkih tudi njim predstavljajo ravno Ministrstvo za okolje in prostor ter Zavod za varovanje narave.

Z okroglo mizo smo tako razstrli težave, vendar slišali tudi nekaj predlogov in rešitev. Čaka pa nas še veliko dela. Po besedah Valerije Božič moramo biti potrpežljivi in optimistični, Dejan Iskra pa si je delil mnenje z Valerijo Božič, da moramo preteklost pustiti tam, kjer ji je mesto, saj lahko s skupnimi močmi spreminjamo samo prihodnost.

Ob koncu dolgujemo županu Občine Idrija še pojasnilo na njegovo pripombo glede gradiva. Gradivo skupaj z zbranimi statističnimi podatki smo poslali samo zunanjim gostom in sicer na pobudo dr. Jurinčiča in z namenom, da so dobili vpogled v stanje turizma naše občine, na podlagi katerih so lahko z nami delili predloge k reševanju naših težav.

Za izvedbo dogodka smo iskreno hvaležni vsem, ki ste se okrogle mize udeležili, vsem, ki ste izpolnili anketo in vsem gostom, ki ste se povabilu odzvali ter dogodek zapolnili z vašimi mnenji in konstruktivnimi predlogi.

Naše raziskovalno delo so s statističnimi podatki in dodatnimi pojasnili prijazno podprli:

• direktorica Zavoda za turizem Valerija Božič,
• direktorica ICRA-e Jožica Lazar,
• direktorica CUDHg Tatjana Dizdarevič,
• ter strokovni delavki občinske uprave, Karmen Makuc in Margerita Strnad Kos.

Za izvedbo so zaslužni še Mestna knjižnica in čitalnica Idrija ter pri pogostitvi Gostišče Barbara, Lara Lapajne Golob iz Hiše zelišč, Saša Černilogar iz Hiše Na Kupčku, Mesarstvo Podobnik in Kmetija Klančar.

Vsem se najlepše zahvaljujemo.

Posebna zahvala pa gre ponudnikom, ki so z nami na intervjujih delili svoje težave, in članom Liste Odgovorni za Občino Idrija, ki so bili naša nepogrešljiva desna roka.

ISKRENA HVALA, VSEM!                                                           

Ekipa Krajevne skupnosti Mesto Idrija